Spoznajte, kako avatarji, opremljeni z umetno inteligenco, prispevajo k boljši pripravljenosti na misije: pospešujejo odločanje operaterjev, z realističnim treningom pa izpopolnjujejo njihovo presojo in komunikacijo v ključnih trenutkih ter jih urijo v prilagajanju zahtevnim in tveganim situacijam.

Predstavitev se osredotoča na uporabo tehnološko naprednih rešitev, ki se z manjšimi prilagoditvami lahko uspešno uporabijo v različnih panogah in industrijah, tudi obrambni.

Posvetili se bomo predvsem uporabi umetne inteligence za namen detekcije anomalij in prediktivnega vzdrževanja v proizvodnji, napovedovanju plimovanja morja in pretoka rek ter kreiranja sintetičnih podatkov. Kaj nas lahko naučijo druge industrije in kako lahko inovacije, ki se uspešno uporabljajo prenesemo tudi v obrambno industrijo?  

Umetna inteligenca izboljšuje vrednost, ki jo OPTIMA — naše večagentno simulacijsko okolje za analizo podatkov in modeliranje nasprotujočih si scenarijev na operativni ravni — zagotavlja našim strankam. Delili bomo naše izkušnje pri uporabi umetne inteligence na treh ključnih področjih: modeliranju vedenja agentov, analizi izhodnih podatkov simulacij ter podpori pri odločanju agentov.

Predstavili bomo uporabnost geoprostorne umetne inteligence za samodejno zaznavanje in prepoznavanje vojaškega in civilnega osebja, vozil ter objektov, kot tudi pomen integracije decentraliziranih sistemov umetne inteligence, ki učinkovito podpirajo proces odločanja. Poleg tega bomo predstavili zaključen raziskovalno-inovacijski projekt Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, v katerem se senzorji (kot so vizualni senzorji, termalni senzorji, LiDAR itd.), nameščeni na brezpilotnih zračnih sistemih, uspešno uporabljajo za zaznavanje vojaških in civilnih objektov v realnem času.

Soavtorji: Domen Mongus, Mitja Žalik, Andraž Krivic, Andrej Mesner.

Predstavljamo vizualni pristop za ocenjevanje lokacije kamere z uporabo očal za sledenje pogleda, opremljenih z zunanjo kamero. Sistem izlušči globoke konvolucijske značilke s pomočjo SuperPoint in jih primerja z značilkami predhodno zgrajenega 3D modela notranjosti vozila, nato pa oceni lokacijo z Perspective-n-Point (PnP) in metodo RANSAC. Rešitev je izvedena v asinhronem zajemnem toku več očal, kar omogoča sprotno obdelavo več potnikov v realnem času. Za konec pa rezultate vizualiziramo kot prikaz lastne lege (ego-pose) v 3D modelu, prikazano na primeru sledenja pozornosti voznika v simulatorju JLTV.

Avtonomni roboti, ki delujejo v podvodnih in zračnih okoljih brez dostopa do GNSS signalov, se soočajo z velikimi izzivi pri zaznavanju in lokalizaciji zaradi kompleksnosti teh okolij. Tradicionalne metode lokalizacije pogosto ne zadostujejo v tako zahtevnih pogojih, kar poudarja potrebo po zanesljivih, a stroškovno učinkovitih rešitvah, prilagojenih tem scenarijem. V tem predavanju bom predstavil ključne izzive pri uporabi lokalizacijskih pristopov, ki temeljijo na računalnem vidu in akustiki, v realnih podvodnih in zračnih okoljih. Prav tako bom izpostavil nedavne raziskovalne trende in odprta vprašanja na tem področju ter delil vpoglede iz našega raziskovalnega dela v laboratoriju za vizualne kognitivne sisteme (ViCoS), ki se osredotoča na praktično lokalizacijo robotov v teh zahtevnih okoljih.

V prispevku predstavljamo uporabo letalnika ModalAI Starling 2 za avtonomno lokalizacijo in sprotno kartiranje okolice z metodo SLAM (Simultaneous Localization and Mapping). Ključna prednost te rešitve je zmožnost natančnega določanja položaja brez zunanjih navigacijskih sistemov, kot je GPS, kar je še posebej pomembno pri vojaških operacijah v nepredvidljivih ali motenih okoljih. Poleg tega smo v prototip vgradili metode umetne inteligence, zlasti nevronsko mrežo YOLO, ki omogoča hitro in zanesljivo prepoznavanje strateško pomembnih ali potencialno nevarnih objektov. Letalnik tako samodejno zaznava vojaška vozila, kritično infrastrukturo, sumljive predmete in druge grožnje ter posreduje pridobljene informacije poveljniškim sistemom v realnem času. Takšen pristop omogoča zgodnje odkrivanje in sprotno spremljanje sprememb na terenu, kar izboljšuje varnost, povečuje situacijsko zavedanje in nudi dodatno taktično prednost pri nadzoru ter odzivanju na grožnje iz zraka.

Marko Hölbl je izredni profesor računalništva in prodekan za raziskave na UM FERI. Njegovo raziskovanje zajema kibernetsko varnost, kriptografijo in varstvo zasebnosti. Predava na UM FERI, FVV in FNM, kjer pokriva področja informacijske in omrežne varnosti ter digitalne forenzike. Bil je gostujoči raziskovalec na TU Graz in INSA Orléans. Je generalni sekretar CEPIS LSI in EAEEIE ter član ECSO, SRIP GoDigital, Sekcija za kibernetsko varnost pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), član Posvetovalne delovne skupine za kriptografijo pri Uradu vlade za varovanje tajnih podatkov. Je bil aktivno udeležen v več raziskovalnih projektih v okviru Horizon Europe, Digital Europe, European Space Agency in drugih.

Andrea Pompili, strokovnjak za kibernetsko varnost z 20-letnimi izkušnjami, je svojo kariero začel kot programer. Kasneje se je usmeril v razvoj poslovne programske opreme, nato pa v kibernetsko varnost, kjer je sodeloval pri projektih za podjetji Wind Telecommunication in Telecom Italia. Vodil je več pobud s področja kibernetske varnosti za vojaški in vladni sektor, pri čemer se je posvečal raziskavam zlonamerne programske opreme, hibridnim vzorcem napadov in obrambe v omrežjih ter inovacijam na področju zaznavanja in odzivanja na grožnje. Bil je član projekta OWASP ZAP, trenutno pa deluje kot glavni znanstveni direktor (Chief Scientist Officer) pri podjetju CY4Gate, kjer vodi dejavnosti s področja kibernetske obveščevalne dejavnosti in integrirane kibernetske/elektronske vojne ter sodeluje v več mednarodnih delovnih skupinah za kibernetsko varnost.

Milan Gabor je priznani strokovnjak za kibernetsko varnost, etični heker in ustanovitelj podjetja Viris, ki se ukvarja z informacijsko varnostjo, penetracijskimi testi in ozaveščanjem o varnosti. Ima bogate izkušnje z red teamingom, analizo groženj in svetovanjem na področju varnosti. Redno predava na mednarodnih konferencah ter izvaja strokovna usposabljanja s področja kibernetske varnosti. Poznan je po svojem praktičnem pristopu in prizadevanju za večjo odpornost organizacij proti sodobnim kibernetskim grožnjam.

Matej Rabzelj je raziskovalec s področja kibernetske varnosti v Laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Osredotoča se na modeliranje kibernetskih napadov, vdorno testiranje in tehnologije zavajanja napadalcev. Sodeloval je v nacionalnih in evropskih obrambnih projektih in mednarodnih vajah kibernetske obrambe zveze NATO. Je soavtor več znanstvenih člankov, konferenčnih prispevkov in tehničnih rešitev s področja kibernetske varnosti.

Marko Hölbl je izredni profesor računalništva in prodekan za raziskave na UM FERI. Njegovo raziskovanje zajema kibernetsko varnost, kriptografijo in varstvo zasebnosti. Predava na UM FERI, FVV in FNM, kjer pokriva področja informacijske in omrežne varnosti ter digitalne forenzike. Bil je gostujoči raziskovalec na TU Graz in INSA Orléans. Je generalni sekretar CEPIS LSI in EAEEIE ter član ECSO, SRIP GoDigital, Sekcija za kibernetsko varnost pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), član Posvetovalne delovne skupine za kriptografijo pri Uradu vlade za varovanje tajnih podatkov. Je bil aktivno udeležen v več raziskovalnih projektih v okviru Horizon Europe, Digital Europe, European Space Agency in drugih.